1932 - 1940

Gasilsko društvo Štangarske Poljane je bilo ustanovljeno 28. 8. 1932. Pobudniki ustanovitve so bili Gregor Mandelj, Alojz Koprivnikar iz Štangarskih Poljan in Peterca Franc iz Litije. Ustanovni člani društva so bili že soustanovitelji sosednjega Gasilskega društva Zavrstnik in ker so imeli že nekaj izkušenj, se je to poznalo pri samem organiziranju in vodenju društva. Še v istem letu so pričeli z gradnjo gasilskega doma in ga tudi dokončali, ker so večino dela opravili sami. Ob otvoritvi so imeli že rabljeno ročno brizgalno. Z nabirkami in veselicami, ki so jih prirejali vsako leto, pa so prišli do sredstev, s katerimi so nakupili najnujnejšo opremo. Gasilske vaje so bile pogoste in dobro obiskane, članov pa vsako leto več.

1941 - 1947

Ves razvoj gasilskega društva pa se je ustavil leta 1941, ko se je pričela 2. svetovna vojna. Društvo je zamrlo vse do leta 1947, potem pa se je zbralo 12 članov in sklenilo nadeljevati delo.

1947 - 1977

Veliko opreme je bilo uničene ali ukradene in potrebno je bilo vložiti veliko vztrajnosti in napora v obnovo društva in doma.

1978 - 1988

Ponovno rast je zaznati leta 1978 z izvolitvijo novega upravnega odbora pod predsedstvom Frelih Ignaca. Društvo je aktivno pristopilo k že prej zastavljenim nalogam. V planu pa je bila pomembna naloga, to je gradnja novega gasilskega doma. Potrebno je bilo resnično angažirati vse člane društva in k delu pritegniti tudi simpatizerje društva.

Tako smo že leta 1978 podrli stari gasilski dom in še isto leto spravili novega pod streho. Znatno pomoč smo dobili z ustanovitvijo gasilske enote pri Civilni zaščiti, saj smo v kraj dobili veliko prepotrebne opreme, za kar gre zahvala tedanjemu štabu za civilno zaščito v Občini Litija. Gradnja gasilskega doma se je nadaljevala pretežno s prostovolnim delom. Veliko nam je finančno pomagala tudi krajevna skupnost, ki je takrat tesno stala ob naši strani, saj je bil v tej stavbi, do ustanovitve občine Šmartno pri Litiji, tudi sedež krajevne skupnosti. Leta 1981 smo razvili prapor društva, ki ga še danes uporabljamo.

1989 -1990

V letu 1989 smo nabavili nekaj nove opreme, od občinske gasilske zveze pa dobili 1. avto. Čeravno star, smo ga bili zelo veseli. In v tem letu ob krajevnem prazniku je bila tudi otvoritev novega gasilskega doma. To je bil za gasilce našega gasilskega društva velik uspeh saj je bilo v to vloženih preko 12.000 ur prostovoljnega dela v obdobju enajstih let. To leto pa je bilo tudi prelomno leto, saj smo povečali članstvo, pridobili podmladek, izvolili pa smo tudi nov upravni odbor, ki je kar nekaj let zelo uspešno vodil naše društvo.

1991 - 2002

V letu 1991 smo izvedli veliko nabiralno akcijo za nabavo večje motorne brizgalne, ki je bila večletna želja društva. Ko smo že mislili, da bi s takšnimi akcijami nekako končali, nas je zapustil naš jekleni konjiček, ki nas je prenašal. Dočakal je častitljivo starost 23 let, zato smo bili ponovno prisiljeni stopiti v akcijo za nabavo novega vozila. Kupili smo rabljeni avto TAM tipa 80 A 5 in ga v lastni režiji temeljito obnovili in tako po najcenejši poti usposobili.

2003 – 2007

Po ustanovitvi Občine Šmartno pri Litiji smo se društva v novonastali občini odločila, da se ravno tako ločimo od GZ Litija. Tako smo 29. 3. 2003 na Vačah ustanovili Gasilsko Zvezo Šmartno pri Litiji.

V društvu smo ves čas posodabljali opremo in dopolnjevali pohištvo. Manjkalo pa je nekaj najpomembnejšega. Zamrla je aktivnost članov in ni bilo podmladka. Tako smo leta 2004 stopili v stik s podružnično šolo, kjer je 30 mladih izkazalo zanimanje za vstop v naše vrste. Po nekaj uspešnih letih je to zanimanje zopet zamrlo in gasilni dom je zopet sameval.

2008 – 2012

Po več letih varčevanja se je leta 2008 končno uresničila dolgoletna želja. Nakup novega gasilnega vozila GVV-1. Tako smo v društvo 1. pripeljali novo vozilo. Izbrali smo Mercedes-Benz Sprinter, ki še danes služi svojemu namenu.

2013 – 2018

Društvo je doživelo popolno pomladitev saj so glavne vajeti v roke prevzeli mladi pod vodstvom takrat 21 letnega predsednika. Nekateri člani so to videli kot polomijo, drugi pa so verjeli v boljše čase, zavihali rokave in pomagali. Tako se je drastično povečala aktivnost društva in število aktivnih članov. Ponovno smo pričeli delati z mladimi, sestavili člansko tekmovalno desetino in se pričeli aktivno izobraževati na vseh področjih.

Skozi našo zgodovino se je zamenjalo mnogo funkcionarjev in opreme, imeli smo vzpone in padce, a ostaja ključno, želja po pomoči sočloveku.

Najpomembnejše vrednote v življenju niso naprodaj, temreč morajo biti preprosto dane!